Opera je umetnost, ki bolj kot katera koli druga vključuje številne izrazne razsežnosti: od petja do govora, od gledališke geste do podajanja glasbene pripovedi. Festival Piccolo Opera z izkušnjo opere odpira nove poti v že tako bogati zvrsti ter opero (in vokalno glasbo na splošno) prinaša iz dvoran, gledališč in svetih krajev, tako da umetnost postane vsestranska izkušnja, potopljena v pokrajino, na ozemlje, med skupnost.

Kraji

Azienda Agricola Zorutti Vina


Azienda Agricola Zorutti je družinsko podjetje v središču Collia, specializirano za proizvodnjo visokokakovostnih vin. Zaradi idealne mikroklime in tal goji domače in mednarodne trte, pri čemer se osredotoča na trajnostne metode in vinarstvo, ki spoštuje lokalno tradicijo. Azienda Agricola Zorutti se odlikuje po pozornosti do okolja in kakovosti ter ponuja široko paleto vin, ki najbolje izražajo značaj dežele. Obisk kleti je priložnost za odkrivanje kulture furlanskega vinogradništva in okušanje edinstvenih vin, ki so plod strasti do zemlje.

Cerkev Beata Vergine del Soccorso – Krmin (GO)


Cerkev Blažene Device Pomočnice,znana kot cerkev svete Ane, je leta 1636 zgradil baron Luca Del Mestri namesto cerkve svetega Petra, ki so jo porušili leta 1525. Pročelje v poznorenesančnem slogu se je skozi stoletja spreminjalo, med drugim je bil leta 1889 porušen portik. V notranjosti so leseni baročni glavni oltar iz 17. stoletja ter kipa svetega Petra in svete Ane.

Iz tega sugestivnega kraja, ki se nahaja v zatišju gore Monte Quarin, se razprosti čudovit razgled od Krmina do Gradeža, kar ponuja izjemno doživetje miru in lepote.

Cerkev svetega Antona, Medea


Cerkev svetega Antona v kraju Medea je očarljivo svetišče v središču naselja goriške pokrajine. Cerkev, zgrajena v 17. stoletju in večkrat obnovljena, ima baročno fasado in preprosto notranjost s freskami, ki krasijo stene in strop. Na glavnem oltarju je upodobljen sveti Anton Padovanski, zavetnik cerkve.
Cerkev se nahaja sredi zelenja očarljive gričevnate pokrajine ter ponuja panoramski pogled na okoliške vinograde in polja, ki so značilni za regijo. Zaradi miru in naravnega okolja je to svetišče duhovna in kulturna referenčna točka, idealna za vse, ki iščejo kraj za razmislek in lepoto.

Goriška katedrala


Goriška katedrala (katedrala sv. Hilarija in Tatjana ) je posvečena zavetnikoma mesta, svetemu Hilariju, goriškemu škofu, in svetemu Tatjanu, mučencu. Katedrala se nahaja v zgodovinskem središču Gorice in je pomembna verska in kulturna znamenitost mesta. S svojim impozantnim pročeljem in notranjostjo, bogato z umetniškimi deli, je pomembno pričevanje o verski in kulturni zgodovini mesta. Katedrala, zgrajena v 13. stoletju, je bila skozi stoletja večkrat prenovljena, vendar je ohranila svojo slovesno lepoto. V notranjosti lahko občudujemo freske, oltarje in skulpture, ki pripovedujejo zgodbo o lokalni veri in tradiciji. Danes je goriška katedrala kraj molitve in srečanja skupnosti, hkrati pa tudi pomembna turistična destinacija, ki obiskovalce privablja s svojo arhitekturo in spokojnostjo, ki jo ponuja v središču mesta.

Grad Alimonda – Zagraj (GO)


Grad Alimonda, ki sta ga leta 1885 v Zagraju zgradila tržaška brata Francesco in Nino de Alimonda, je bil najprej zdravilišče, kjer so uporabljali inovativne tehnike, kot je elektroterapija. Od leta 1888 je privabil ugledne osebnosti in je prispeval k gospodarskemu razvoju Zagraja. Po več spremembah lastništva in težavah z vzdrževanjem je grad leta 1982 prevzela Občina in ga je do leta 1986 uporabljala kot šolo.
Zdaj so se začela obnovitvena dela.
Projekt za grad je verjetno podpisal Isidoro Piani in odraža eklektičen, harmoničen in inovativen slog, značilen za konec 19. stoletja. Vrt je oaza miru, ki s svojimi stezicami, pogledi na hribe in vinograde ponuja mirno vzdušje, kjer se narava in zgodovina harmonično prepletata.

Grad Dobrovo – Brda (Slovenija)


Grad Dobrovo se nahajai v osrčju slovenskih Brd. V 17. stoletju so ga zgradili grofje Colloredo, nato pa je leta 1789 postal last Giovanni Battista II Catterini. Konec 19. stoletja ga je španski grof Silverio de Baguer obnovil in v njem uredil bogato muzejsko zbirko, ki je bila pred veliko vojno delno podarjena Goriškim deželnim muzejem. Med svetovnima vojnama je bil grad izropan in so ga uporabljali kot vojaško bolnišnico.

Grad, ki ga je med letoma 1979 in 1991 obnovil Goriški muzej, je zdaj muzejski in razstavni prostor. Stavba z vogalnimi stolpi in simetričnim renesančnim tlorisom ima baročno podobo, ki jo poudarjajo okenske odprtine in osrednja os. V notranjosti so freske Clementeja Del Nerija (1894) in dela drugih avtorjev.

Grad Spessa


Grad Spessa, ki se nahaja v osrčju goriških Brd, je obdan z zelenjem večstoletnega parka in golf igrišča. Njegovi začetki segajo v 13. stoletje, na njem pa so vidne sledi rimskih naselbin. Več stoletij je bil dom plemiških družin iz Furlanije, med njimi družin Dorimbergo, Rassauer in Della Torre Valsassina, ki so ga imele v lasti več kot 300 let.

Leta 1773 je grad obiskal Giacomo Casanova in je v svojem avtobiografskem romanu pohvalil vina posesti. V srednjeveških kleteh pod gradom rdeča vina še danes zorijo v sodih, ki mejijo z bunkerjem iz druge svetovne vojne. Obnova iz 19. stoletja, ki jo je zasnoval arhitekt Ruggero Berlam, je gradu podarila neogotski izgled.

Kmetija Lis Neris


Podjetje Lis Neris se je rodila in se razvija v osrčju Brd, v kraju San Lorenzo, kjer se južna pobočja zlivajo z ledeniškimi planotami Soške doline. Na tem območju z bogato zgodovino in tradicijo se male vasi spogledujejo z vinogradi, ki pričajo o ljubezni do vinogradništva. Vinska klet Lis Neris je vedno ohranjala globoko vez z ozemljem. Poznanje in spoštovanje korenin se odraža v njenih proizvodih. Vsaka steklenica je pristna kombinacija naravnih, podnebnih in kulturnih dejavnikov (terroir), ki dajejo vinu poseben značaj. Ravno neločljiva vez s teritorijem omogoča podjetju Lis Neris, proizvodnjo vin, ki pripovedujejo zgodbo o posebnem kotičku Furlanije, kjer vsako vino vsebuje identiteto in osebnost svojega terroirja.

Kulturni center Lojze Bratuž – Gorica


Kulturni center Lojze Bratuž je že več kot 60 let referenčna kulturna točka v Gorici. Ustanovljen je bil leta 1952 z namenom, da bi postal dom tuživeče slovenske skupnosti. 25. februarja 1962 so ga uradno predali namenu kot gledališka dvorana in kulturni center. Skozi leta je postal sedež številnih organizacij in dejavnosti, od pevskih zborov do dramskih skupin in športnih društev.

Leta 1996 je bil center popolnoma prenovljen po načrtu goriškega arhitekta Davida Faganela in je ob ponovnem odprtju pokazal elegantno in sodobno strukturo. Danes so v njem gledališka dvorana, umetnostna galerija, konferenčna dvorana in različni prostori, namenjeni kulturi in druženju.

Kulturni center Lojze Bratuž ohranja svojo vlogo kulturnega, izobraževalnega in rekreacijskega središča lokalnega, nacionalnega in mednarodnega pomena ter sodeluje s številnimi italijanskimi in evropskimi organizacijami.

Palača Locatelli


V elegantni palači Locatelli iz 18. stoletja v palladijanskem slogu domujejo Občina Cormons, mestna Enoteca in Civilni muzej ozemlja.
Ime stavbe izhaja iz imena družine Locatelli iz Bergama, ki jo je zgradila in v njej živela od sredine 18. stoletja. Fasada, okrašena z družinskim grbom, poudarja zgodovinski pomen stavbe.
Za vhodom, ki vodi do italijanskega vrta, je Museo Civico z deli Alfonsa Cancianija. V glavnem nadstropju je mogoče občudovati freske iz druge polovice 19. stoletja, ki jih je ustvaril umetnik Antonio Picco.
Arhitekt Podrecca je v osemdesetih letih 20. stoletja s svojimi posegi še povečal vrednost palače.

Palača Strassoldo


V palači Strassoldo iz 16. stoletja, poimenovani po eni najstarejših goriških patricijskih družin, se je leta 1830 naselil francoski kraljevi dvor, ki je prišel v Gorico, ki je takrat veljala za “avstrijsko Nico”. Po kraljevi smrti je vojvoda Angoulême Louis Antoine grof de Marnes sprejel kraljevi naslov in palača je postala kraj, kjer so se srečevali številni francoski gostje.
Stavba je bila v 17. stoletju prenovljena, v zadnji četrtini 18. stoletja pa so jo povečali na sedanjo velikost; ima izjemno fasado iz 18. stoletja.
Notranji prostori so bili tako spremenjeni: na sredini dvorišča je še danes dobro ohranjen vodnjak; glavno fasado ureja majhna osrednja podstrešnica s tremi okni; na ščitu je družinski grb, v glavno nadstropje pa je vodilo štiristopenjsko stopnišče iz 16. stoletja kvadratne oblike, ki se nahaja na levi strani vhodne dvorane.
Danes je v stavbi s pogledom na trg Piazza Sant’Antonio hotel Entourage in sedež podjetja Pojdi! Laboratorij za opero brez meja.

Posestvo Villanova


Tenuta Villanova v Farra d’Isonzo je očarljiva kmetija v osrčju Collia, kjer se tradicija, narava in strast do vina srečujejo v popolni harmoniji. Posestvo je obdano z vinogradi, ki objemajo pobočja hribov, in ponuja dih jemajočo pokrajino, kotiček raja, ki zagotavlja trenutke miru, lepote in predvsem srečanje s pravim duhom Collia. Tenuta Villanova, ustanovljena leta 1499, je najstarejša vinska klet v Furlaniji Julijski krajini s tradicijo, ki je prepletena z zemljo. Že stoletja je posestvo nosilec poklicanosti h kakovosti, ki se prenaša iz roda v rod. Arhitekturni kompleks posestva priča o globoki povezanosti z zemljo. Vinogradi imajo idealno mikroklimo, ki skupaj s posebno “ponco” tal daje vinom edinstveno svežino in aromatično bogastvo, značilno za vina Collio DOC.

Samostan Kostanjevica


Samostan Kostanjevica se nahaja v osrčju goriških Brd, sredi teritorija z bogato zgodovino. Samostan je bil zgrajen v 13. stoletju in je skozi stoletja ohranil svoj duhovni in kulturni značaj. Njegova preprosta, a impozantna arhitektura je obogatena s freskami in okrasnimi detajli, ki govorijo o različnih prenovah in o zgodovinskih spremembah, ki jih je samostan doživel.
Ena najpomembnejših znamenitosti samostana je grobnica Karla X, zadnjega kralja francoske dinastije Burbonov. Po odpovedi vladarski oblasti je Karel X v izgnanstvu našel zatočišče v tem kraju, kjer je umrl leta 1836. Njegova grobnica, ki se nahaja v samostanu, je zgodovinsko in simbolno zelo zanimiva. Poleg zgodovinskega pomena je samostan tudi kraj miru in duhovnosti, idealen za vse, ki iščejo mirno oazo sredi narave, daleč od vsakdanjega vrveža. Njegov položaj ponuja očarljiv razgled na okoliško pokrajino in vabi h kontemplaciji.

Sinagoga v Gorici


Sinagoga aškenazijskega (tj. nemškega) obreda, ki je nastala z razširitvijo oratorija, ki je obstajal od leta 1699, je bila slovesno odprta leta 1756.
Današnja podoba z dvojnim vhodnim portalom, rožnim oknom in tablicami zakona v hebrejskih pismenkah je rezultat obnove, ki jo je izvedel arhitekt Emilio Luzzatto leta 1894 po porušitvi hiš, ki so sinagogo ločevale od osi ulice. V petdesetih letih 20. stoletja je s preureditvijo soseske stavba dobila novo podobo, saj je bila izolirana od sosednjih stavb, s katerimi je prej tvorila enotno fronto na ulici Via Ascoli. Na vhodnem dvorišču je spominska plošča goriških Judov, ki so jih nacisti deportirali leta 1943. Ob njej je stilizirana menora, tj. svečenik, simbol judovstva, delo Simona Benettona.
Sinagoška dvorana, do katere se povzpnemo po stopnišču v atriju v pritličju, je ohranila svojo strukturo iz 18. stoletja, z leseno balkonsko galerijo in tabernakljem (Aron hakodeš), ki ga podpirajo štirje zviti stebri iz črnega marmorja in v katerem je zvitek Svetega pisma (Tora).
Leta 1959 so sinagogo zaradi majhnega števila judovskih družin v mestu zaprli za bogoslužje, leta 1969 pa je postala preprost oddelek sinagoge v Trstu. Po obnovi leta 1984 je bila podarjena občini, zdaj pa jo upravlja združenje “Prijatelji Izraela”.

Svetišče Marije Kraljice narodov na Prevalu – Mossa (GO)


Preval je kotiček izjemnih naravnih lepot, ki se nahaja med griči, ki ločujejo reko Sočo od njenega desnega pritoka, reke Judrio. To območje, ki leži med Italijo in Slovenijo, se razprostira na meji in ponuja razgled, ki sega od vinogradov in gozdov okoliških hribov do veličastnih vrhov Julijskih Alp na obzorju. Svetišče Marije Kraljice na Prevalu, je nastalo v 13. stoletju: o tem pričajo arheološke najdbe in arhivski dokumenti iz 14. stoletja. Je kraj globoke duhovnosti in posebno vzdušje, ki obdaja to svetišče, je zaradi naravnega okvira še bolj sugestivno, v popolnem ravnovesju med svetostjo in slikovitostjo okolja. Samo svetišče je oaza miru s harmonično arhitekturo, ki se ubrano povezuje z gorskim kontekstom; obiskovalcem ponuja edinstveno doživetje, kjer se zgodovina in narava združita v brezčasnem objemu.

Trg Evrope


Trg Evrope je simbol povezave med Italijo in Slovenijo, ki se nahaja na meji med Gorico in Novo Gorico. Trg, ki ga je nekoč ločevala fizična meja, danes predstavlja kraj kulturnega povezovanja in srečevanja, saj je na eni strani italijanska, na drugi pa slovenska železniška postaja.

Trg je kraj kulturnih izmenjav in referenčna točka za obe skupnosti. Ob evropski prestolnici kulture GO2025 Gorica/Nova Gorica je postal prostor za počastitev sodelovanja med mestoma z dogodki, ki presegajo mejo in krepijo kulturne vezi.

Trg Evrope je dokaz, da meje lahko spremenimo v priložnosti za povezovanje in izmenjavo.

Lokacije prejšnjih izdaj