Sinagoga aškenazijskega (tj. nemškega) obreda, ki je nastala z razširitvijo oratorija, ki je obstajal od leta 1699, je bila slovesno odprta leta 1756.
Današnja podoba z dvojnim vhodnim portalom, rožnim oknom in tablicami zakona v hebrejskih pismenkah je rezultat obnove, ki jo je izvedel arhitekt Emilio Luzzatto leta 1894 po porušitvi hiš, ki so sinagogo ločevale od osi ulice. V petdesetih letih 20. stoletja je s preureditvijo soseske stavba dobila novo podobo, saj je bila izolirana od sosednjih stavb, s katerimi je prej tvorila enotno fronto na ulici Via Ascoli. Na vhodnem dvorišču je spominska plošča goriških Judov, ki so jih nacisti deportirali leta 1943. Ob njej je stilizirana menora, tj. svečenik, simbol judovstva, delo Simona Benettona.
Sinagoška dvorana, do katere se povzpnemo po stopnišču v atriju v pritličju, je ohranila svojo strukturo iz 18. stoletja, z leseno balkonsko galerijo in tabernakljem (Aron hakodeš), ki ga podpirajo štirje zviti stebri iz črnega marmorja in v katerem je zvitek Svetega pisma (Tora).
Leta 1959 so sinagogo zaradi majhnega števila judovskih družin v mestu zaprli za bogoslužje, leta 1969 pa je postala preprost oddelek sinagoge v Trstu. Po obnovi leta 1984 je bila podarjena občini, zdaj pa jo upravlja združenje “Prijatelji Izraela”.