Nova produkcija Opera Festival – s posebno podporo Eu Japan Fest in ZTKMŠ Brda

Rita:

Vesela sem in prepevam: to je moj dom!
Kdo je tu srečnejši od mene?
Tu sem obenem kraljica in kralj!

…

Ah! Blaženi Devici Mariji se lahko zahvalim
za vse nesreče, ki so me doletele: brez moža
sem ostala, hiša mi je zgorela … vas je zajel požar …
Ovdovela, zapuščena sem prišla v Bergamo
in se ponovno omožila …
In zdaj sem najsrečnejša ženska na svetu.
Kakšna razlika med mojim Beppinom in tistim drugim!
Tistim drugim možem, ki si je dovolil
pretepati svojo ženo, kakšna groza!
Da pa se mi v drugem zakonu ne bi ponovila ista pesem,
se nisem pustila prehiteti, zato mu jih tu pa tam, pif, paf …
raje jaz naložim! Običajno enkrat na teden …

 

Donizetti je to zabavno opero enodejanko napisal v Parizu med letoma 1839 in 1841 (tako so nedavno uspeli rekonstruirati v kritiški izdaji založbe Ricordi), medtem ko je čakal na novo naročilo s strani pariške Opere, saj je v francoski prestolnici, kamor se je preselil leta 1838, požel kar nekaj uspehov.

Čeprav je skladatelj opero dokončal, je svojo prvo uprizoritev doživela šele po avtorjevi smrti, in sicer 29. aprila 1860 v pariški Opéra-Comique z naslovom Rita, ou Le mari battu (Rita ali tepeni mož), ki je bil v italijanski različici skrajšan le na Rita.. Iz skladateljevih zadnjih popravkov partiture je razvidno, da se je sam na koncu odločil za naslov Deux hommes et une femme (Dva moška in ženska), kar pravzaprav zajema dramaturško bistvo opere, v kateri se glavna junakinja Rita znajde razpeta med … dvema možema!

Donizettijeva partitura za enodejanko temelji na besedilu vodvila, lahkotne komedije, ki ga je napisal libretist Gustave Vaëz. Igralska zasedba obsega le tri vloge, in sicer Rito, Beppeja in Gaspara (sopran, tenor in bariton), ki se nepričakovano znajdejo v zakonskem trikotniku, v katerega se Rita zaplete povsem nehote.

Slučajno se v Ritinem življenju pojavi njen prvi mož Gasparo, ki jo je najprej pretepel in nato zapustil. Ta bi rad izbrisal vse dokaze o njunem zakonu, saj se želi ponovno poročiti z zaročenko, ki ga čaka v Kanadi. Rita se je medtem ponovno poročila z Beppejem, ki ga, da ne bi prišlo do nesporazumov, »preventivno« tu in tam kar sama pretepa … Oba moža bi se torej rada znebila svoje naporne oz. odvečne žene, a se morata pred tem soočiti z vrsto izzivov, ki privedejo do odločilnega dvoboja. In prav na tej točki, ko Rita prizna, da moža pretepa le zaradi strahu, da je ne bi on sam pretepal, Beppe pritrdi, da svojo ženo ljubi in da želi ostati z njo. Gasparo pa, potem ko je želel Beppeja podučiti, kako naj bi možje ravnali s svojimi ženami, skesano uniči poročni list in se vrne k svoji izvoljenki v Kanado.

Posebnost te nove produkcije je odrska postavitev režiserke Anne Etsuko Tsuri, ki ob podpori EU Japan Fest sodeluje s Piccolo Opera Festivalom v okviru projekta GO! 2025. 2025. Namesto v majhno italijansko gostilno je opera umeščena v japonski dodžo, kjer učenci vadijo borilne veščine, v obdobje na začetku 20. stoletja. V teh disciplinah se namreč moč ne uporablja za izvajanje nasilja, temveč je njena uporaba dovoljena za zagotavljanje miru in ljubezni. V boj je vedno vpeta tudi nasprotnikova moč in skupaj ustvarjata edinstven pretok energije. To pa je čisto nasprotje v primerjavi s hierarhično urejeno družbo, v kateri močnejši veljajo za nadrejene, šibkejši pa se jim morajo podrejati – cilj je zgraditi pravičnejši svet, ki temelji na medsebojnem spoštovanju.