{"id":1462,"date":"2025-03-17T16:37:39","date_gmt":"2025-03-17T15:37:39","guid":{"rendered":"https:\/\/www.piccolofestival.org\/sinagoga-v-gorici\/"},"modified":"2025-04-04T14:31:59","modified_gmt":"2025-04-04T12:31:59","slug":"sinagoga-v-gorici","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.piccolofestival.org\/sl\/sinagoga-v-gorici\/","title":{"rendered":"Sinagoga v Gorici"},"content":{"rendered":"<p>Sinagoga a\u0161kenazijskega (tj. nem\u0161kega) obreda, ki je nastala z raz\u0161iritvijo oratorija, ki je obstajal od leta 1699, je bila slovesno odprta leta 1756.<br \/>\nDana\u0161nja podoba z dvojnim vhodnim portalom, ro\u017enim oknom in tablicami zakona v hebrejskih pismenkah je rezultat obnove, ki jo je izvedel arhitekt Emilio Luzzatto leta 1894 po poru\u0161itvi hi\u0161, ki so sinagogo lo\u010devale od osi ulice. V petdesetih letih 20. stoletja je s preureditvijo soseske stavba dobila novo podobo, saj je bila izolirana od sosednjih stavb, s katerimi je prej tvorila enotno fronto na ulici Via Ascoli. Na vhodnem dvori\u0161\u010du je spominska plo\u0161\u010da gori\u0161kih Judov, ki so jih nacisti deportirali leta 1943. Ob njej je stilizirana menora, tj. sve\u010denik, simbol judovstva, delo Simona Benettona.<br \/>\nSinago\u0161ka dvorana, do katere se povzpnemo po stopni\u0161\u010du v atriju v pritli\u010dju, je ohranila svojo strukturo iz 18. stoletja, z leseno balkonsko galerijo in tabernakljem (Aron hakode\u0161), ki ga podpirajo \u0161tirje zviti stebri iz \u010drnega marmorja in v katerem je zvitek Svetega pisma (Tora).<br \/>\nLeta 1959 so sinagogo zaradi majhnega \u0161tevila judovskih dru\u017ein v mestu zaprli za bogoslu\u017eje, leta 1969 pa je postala preprost oddelek sinagoge v Trstu. Po obnovi leta 1984 je bila podarjena ob\u010dini, zdaj pa jo upravlja zdru\u017eenje &#8220;Prijatelji Izraela&#8221;.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Sinagoga a\u0161kenazijskega (tj. nem\u0161kega) obreda, ki je nastala z raz\u0161iritvijo oratorija, ki je obstajal od leta 1699, je bila slovesno odprta leta 1756. Dana\u0161nja podoba z<span class=\"excerpt-hellip\"> [\u2026]<\/span><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":989,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"categories":[16],"tags":[],"class_list":["post-1462","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-luogo-passato"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.piccolofestival.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1462","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.piccolofestival.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.piccolofestival.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.piccolofestival.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.piccolofestival.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1462"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.piccolofestival.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1462\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1464,"href":"https:\/\/www.piccolofestival.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1462\/revisions\/1464"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.piccolofestival.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1462"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.piccolofestival.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1462"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.piccolofestival.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1462"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}